Novice

kritike in recenzije

Us (2019)

Us (2019)

Filmski kotiček, 22. marec 2019 ― Lupita Nyong'o in Us (2019), Photo by Claudette Barius - © Universal Pictures Slovenski naslov: Mi  Država: ZDA Jezik: angleščina Leto: 2019 Žanri: grozljivka, triler Dolžina: 116' ,  Imdb  Režija: Jordan Peele Scenarij: Jordan Peele Igrajo: Lupita Nyong'o, Winston Duke, Evan Alex, Shahadi Wright Joseph, Elisabeth Moss, Tim Heidecker  Jordan Peele je s prvencem Zbeži! (Get Out, 2017) dosegel izjemen uspeh in si letvico nastavil temu primerno visoko, zato s(m)o se mnogi spraševali, ali 40-letni Newyorčan tudi v drugo lahko ponudi stvaritev na podobnem nivoju. Peele je tudi v drugo snemal po lastnem scenariju, ki nam v prologu, postavljenem v 80-ta leta, predstavi mlado Adelaide, ki med obiskom luna parka iz neznanega razloga uide izpod nadzora staršev in konča v hiši z ogledali. Izkušnja ovita v tančico skrivnosti jo zaznamuje tako močno, da posledice čuti tudi dobrih dvajset let kasneje: Adelaide je srečno poročena, mati dveh otrok, toda nelagodje in strahovi enostavno niso nikoli povsem izginili. Občutek tesnobe je še močnejši ko se z možem Gabom, hčerko Zoro in nekaj let mlajšim sinom Jasonom odpravijo na počitnice v njihovo počitniško hiško ob morju. Gabe se je udobno nameščen v postelji že veselil prijetnih uric v družbi njegove drage, ko je ta opazila sence na dovozu pred hišo.  Izhodišče za komično moro po Hanekejevem receptu je tu in boj za preživetje se lahko začne. Toda v bordo kombinezone oblečeni nepovabljeni gostje niso ravno ljubitelji psiholoških igric. Bolj pri srcu so jim stilsko oblikovane in kot britev ostre škarje, vendar ta detajl ni najbolj grozljiv kvalifikator njihovega opisa. Bolj zaskrbljujoče je, da Adelaide in družina zrejo v svoje nekoliko grše, kot blisk hitre, fizično močnejše dvojnike, ki med seboj komunicirajo z neartikuliranimi živalskimi zvoki. V zlobne doppelgangerje, ki jih želijo izbrisati z obličja zemlje in… In se nato prejeti za roke in zreti v daljavo…  Lupita Nyong'o, Evan Alex, and Shahadi
Scream for Me Sarajevo (2017)

Scream for Me Sarajevo (2017)

Filmski kotiček, 21. marec 2019 ― Scream for Me Sarajevo (2017), Foto: Imdb Slovenski naslov: - Država: BIH Jezik: bosanščina, angleščina Leto: 2017 Žanri: dokumentarni, glasba, vojni Dolžina: 95' ,  Imdb  Režija: Tarik Hodžić Scenarij: Tarik Hodžić, Jasenko Pašić Igrajo: Bruce Dickinson, Alen Ajanović, Esad Bratović, Mirza Ćorić, Chris Dale, Alessandro Alex Elena, Erol Gagula, Trevor Gibson Obleganje Sarajeva je eno najdaljših vojaških obleganj kakega mesta v sodobni zgodovini. V 1395-dnevnem obleganju mesta med leti 1992 in 1996, en datum in dogodek imata prav posebno mesto. 14. decembra 1994 se je dvorani kulturnega centra zgodil koncert, ki se je za vedno zapisal v srca obiskovalcev in nastopajočih. V Sarajevo je s svojim bendom Skunkworks prišel Bruce Dickinson, frontman kultnih Iron Maiden. Dokumentarec Scream for Me Sarajevo bosanskega režiserja Tarika Hodžića in scenarista Jasenka Pašića prikazuje takratne vojne okoliščine in ljudi, vpletene v organizacijo in realizacijo tega neverjetnega glasbenega dogodka. Spomnim se kako sem z odprtimi usti na TV-ju ujel kratko novičko o koncertu in kako surrealno je vse skupaj zvenelo. Svoje spomine na ta »nadnaravni« dogodek v dokumentarcu z nami delijo ljudje, ki so bili tam: Dickinson in člani njegovega benda, sarajevski rokerji, novinarji, člani britanskega vojaškega kontingenta v sklopu ZN-a, brez katerih koncerta ne bi bilo. Dickinsonu in ekipi je bil obljubljen helikopter, s katerim bi morali iz Splita poleteti v Sarajevo. Toda v komandi ZN-a so izvedeli za operacijo in potegnili ročno zavoro. Dogodek je predstavljal preveliko varnostno tveganje in sprva je kazalo, da koncerta sploh ne bo. Toda Bruce in ekipa so bili pripravljeni tvegati še več. Vkrcali so se pod cerado tovornjaka neke humanitarne organizacije in se sredi zime, oboroženi s pogumom in pločevinkami piva, podali na pot proti obleganem Sarajevu.  Scream for Me Sarajevo (2017), Foto: Imdb Hodžić s kombinacijo arhivskih posnetkov in pogovor z glav
Stvari, ki padejo z neba: sreča, nesreča, prekletstvo, usoda in naključje

Stvari, ki padejo z neba: sreča, nesreča, prekletstvo, usoda in naključje

Konteksti (Tomaž Bešter), 19. marec 2019 ― vir slike: sodobnost.com Med novostmi, ki so v zadnjem času dospele iz založbe KUD Sodobnost International, mi je najbolj v oči padla knjiga s pomenljivim naslovom Stvari, ki padejo z neba. Selja Ahava je za roman leta 2016 prejela nagrado Evropske unije za književnost. In ta je zdaj na voljo tudi v slovenskem jeziku. Delo, ki je izjemno zanimivo v mnogih smereh, tako po vsebinski plati, kot predvsem v zgradbi. Razgibano, s polno domišljije, izzivalnih gledišč in neverjetno lahkoto, s katerimi v bralcu vzbudi premislek o prav tako neverjetnih situacijah, v katerih se lahko znajde. V tem ga nato premika korak dlje, ko ga povpraša o tem, kaj naj s tem stori. Kako naj se s temi neverjetnimi situacijami sooči in kje najti smisel. In ali takšen sploh obstaja. Odlično čtivo, ki sem ga z užitkom prebral. Selja Ahava je tako napisala kratko delo, kjer skozi tri različne pripovedovalke pelje bralca v življenje najprej majhnega otroka, ki je na povsem katastrofalno neverjeten način izgubil mamo, nato v fizične učinke, ki jih ima lahko sreča pri loteriji na telo na to povsem nepripravljene ženske, prav tako življenje, ki ga živi človek, več kot očitno izjemen magnet za strele in na koncu koncev tudi mlajše ženske, ki se trudi sprijazniti se z dejstvom, da z otrokom, ki raste v njenem telesu, nikakor ni vse prav. Selja je vse te zgodbe povezala v nit, ki se je drži prav najmlajša vseh, ki v romanu nastopajo, osemletna Saara. Zatorej sledimo otroškemu glasu, ki slika podobe, se premaknemo v roman v pismih in na koncu, ko sešijemo konce skupaj, sledi njen povratek.In njena pika. Iskriv in zanimiv pristop, podprt z izjemno reflektivnimi stavki. Beremo hitro in beremo dobro. Okoli pravega človeka lahko potegneš črto, tako kot to naredi Poirot s truplom, ki leži na tleh. Smrt je lažje razumeti, če ima komolec, kolenski zgib in svoje mesto na tleh. Ko mrtveca odnesejo, ostane bela črta, v kateri ni nikogar več. Približno tako kot zadetek na lotu, ki bi ga bilo lažje razum
Gräns (2018)

Gräns (2018)

Filmski kotiček, 19. marec 2019 ― aka Border Eero Milonoff and Eva Melander in Gräns (2018), © TriArt Slo naslov: Meja Drugi naslovi: Border Država: Švedska, Danska Jezik: švedščina Leto: 2018 Dolžina: 110' ,  Imdb Žanri: drama, fantazijski, romantični Režija: Ali Abbasi Scenarij: Abbasi, Isabella Eklöf, John Ajvide Lindqvist (kratka zgodba) Igrajo: Eva Melander, Eero Milonoff, Jörgen Thorsson, Ann Petren, Sten Ljunggren Meja je eden tistih filmov, ki učinkujejo najbolje, v kolikor o vsebini vemo malo ali nič. Film je režiral iransko-švedski režiser Ali Abbasi, ki je scenarij skupaj z Isabello Eklöf razvil iz kratke zgodbe Johna Ajvideja Lindqvista, avtorja, ki je pred leti zakrivil roman in potem še scenarij za uspešnico Vampirska ljubezen (Låt den rätte komma in, Tomas Alfredseden, 2008). Abbasijev film je svojo pot začel v Cannesu, v tekmovalni sekciji Poseben pogled in tam prejel glavno nagrado, zgodba se je nadaljeval s šestimi zlatimi hrošči (švedski oskarji) in nominacijo za oskarja za tujejezični film. Vse našteto je gotovo dovolj mično vabilo za večino filmskih navdušencev razpoloženih za nekoliko drugačno izkušnjo. Glavna junakinja Tina je uspešna policistka obmejne policije, v eni izmed švedskih trajektnih luk. Tina namreč ima zalo izostrene čute in lahko zazna vznemirjenost in strah, oziroma zavoha prepovedno blago pri potnikih, ki skozi pristanišče prečkajo državno mejo. Tina je v svojih ocenah praktično nezmotljiva, njen nenavadni »dar« pa je obenem tudi njeno največje prekletstvo, saj so te sposobnosti direktno povezane s kromosomsko anomalijo, ki je močno vplivala na njen zunanji videz. Njena zunanjost je za mnoge ljudi odbojna, toda Tina se je naučila živeti s tem. Nekega dne mimo prikoraka Vore, moški, ob katerem njeni receptorji povsem zatajijo. Pred njo stoji človek s telesno anomalijo, ki je na las podobna njeni in čeprav dobro ve, da neznanec nekaj skriva, Tina ne more pogruntati njegove skrivnosti in njegovih namenov. Pravzaprav jo nekaj na Voreju neust
Transit (2018)

Transit (2018)

Filmski kotiček, 17. marec 2019 ― Paula Beer and Franz Rogowski in Transit (2018), © Christian Schulz Slo naslov: Tranzit Država: Nemčija, Francija Jezik: nemščina, francoščina Leto: 2018 Dolžina: 101',  Imdb Žanri: drama Režija: Christian Petzold Scenarij: Christian Petzold, Anna Seghers (knjiga)   Igrajo: Franz Rogowski, Paula Beer, Godehard Giese, Lilien Batman, Maryam Zaree, Barbara Auer [SLO]Via Kinodvor Marseille, sodobnost. Begunci iz vse Evrope sanjajo, da bi se vkrcali na ladjo za Ameriko in pobegnili fašističnemu okupatorju. Eden izmed njih, Nemec Georg, prevzame identiteto umrlega pisatelja, da bi izkoristil njegovo vizo. Vse pa se spremeni, ko se zaljubi se v skrivnostno Marie … Film, ki na izviren način preplete preteklost in sedanjost, je brezčasna zgodba o ljubezni, izgnanstvu in iskanju novih začetkov. Christian Petzold (Phoenix, Barbara) je dramo priredil po istoimenskem romanu Anne Seghers iz leta 1942. »Ljudje v Tranzitu so obtičali v Marseillu, kjer čakajo na ladje, vize, odhod. So na begu. Zanje ni poti nazaj, pa tudi naprej ne. Nihče jih noče sprejeti, nihče noče poskrbeti zanje, nihče jih ne vidi – samo policisti, kolaboranti in varnostne kamere. Počasi postajajo duhovi, ujeti med življenje in smrt, med včeraj in danes. Sedanjost beži mimo njih, ne da bi jih sploh opazila. Film obožuje fantome. Morda zato, ker je tudi sam prostor tranzita, vmesna postaja. Mi, gledalci, smo hkrati navzoči in odsotni. Ljudje v Tranzitu si želijo, da bi se spet pridružili toku, vetru, gibanju. Radi bi imeli svojo lastno zgodbo. Odkrijejo nedokončani roman, ki ga je za seboj pustil pisatelj. Fragment neke zgodbe. Zgodbe o begu, ljubezni, krivdi in zvestobi. Tranzit pripoveduje, kako ti ljudje to zgodbo naredijo za svojo.«– Christian Petzold [ENG] As fascism spreads, German refugee Georg (Franz Rogowski) flees to Marseille and assumes the identity of the dead writer whose transit papers he is carrying. Living among refugees from around the world, Georg falls for Marie (Pau
Kursk (2018)

Kursk (2018)

Filmski kotiček, 16. marec 2019 ― Matthias Schoenaerts in Kursk (2018), Foto: Imdb Slovenski naslov: Kursk: prekletstvo globine Država: Belgija, Francija, Luksemburg Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: akcija, drama, zgodovinski Dolžina: 117',  Imdb Režija: Thomas Vinterberg Scenarij: Robert Rodat, Robert Moore (knjiga) Igrajo: Matthias Schoenaerts, Léa Seydoux, Colin Firth, Peter Simonischek, August Diehl, Max Von Sydow, Magnus Millang, Michael Nyqvist Kako se lotiti ekranizacije zgodbe, ki jo pozna malodane ves svet? Kako rekonstruirati zgodbo, katere tragični konec gledalca ne more ujeti nepripravljenega? Nesreča ruske jedrske podmornice Kursk je bila eden medijsko najbolj izpostavljenih dogodkov tekočega tisočletja, globalna novica, ki jo enostavno nisi mogel preslišati. To so razlogi, zaradi katerih z ogledom nisem hitel, čeprav režijo naslovnega podpisuje Thomas Vinterberg, ki je skupaj z Larsom Von Trierjem zakrivil filmski manifest danske Dogme 95 in nam ponudil mojstrovine kot so Praznovanje (Festen, 1998), Submarino (2010), Lov (Jagten, 2012)…  Aduti, ob katerih novemu filmu slavnega danskega režiserja preprosto moraš nameniti pozornost, četudi ta z dvema zadnjima filmoma, Daleč od ponorelega sveta (Far from the Madding Crowd, 2015) in Komuna (Kollektivet, 2016), ni pokazal najboljše forme.    Vinterberg je snemal po scenariju Roberta Rodata (Saving Private Ryan), ki je adaptiral knjigo »A Time to Die,« objavljeno dve leti po tragediji. V uvodnih minutah spoznavamo pomembnejše protagoniste, ki pripravljajo poročno slovesnost za enega izmed svojih kameradov. Plače zamujajo, zato člani enote žrtvujejo svoje ročne ure, da prijatelju omogočijo dostojno zabavo. Namen prigode je prikazati tovarištvo, ki je povezovalo te nesrečnike in njihove vezi z najbližjimi, ki jih ti pustijo za seboj vsakič, ko se podajo v morske globine. Enako se je zgodilo avgusta 2000, ko je Kursk v sklopu večje vojaške vaje izplul v Barentsovo morje. Nedolgo zatem je prišlo do dveh eksplozi
Three Identical Strangers (2018)

Three Identical Strangers (2018)

Filmski kotiček, 13. marec 2019 ― David Kellman, Robert Shafran, and Eddy Galland in Three Identical Strangers (2018), © Newsday LLC Slovenski naslov: - Država: VB Jezik: angleščina Leto: 2018 Žanri: dokumentarni Dolžina: 96' ,  Imdb  Režija: Tim Wardle Scenarij: Tim Wardle Igrajo: Edward Galland, David Kellman, Robert Shafran  Začetek šolanja na kolidžu za večino mladih Američanov in njihovih sovrstnikov drugod po svetu pomeni dokončen prehod v odraslost. To je čas, ko prvič zares zapustijo domače gnezdo in začnejo samostojno pot v kakšnem izmed univerzitetnih mest. Toda Bobby Shafran kljub temu ni mogel vedeti, kako korenito se bo njegovo življenje spremenilo, ko je naložil stvari v starega volva in se odpeljal proti 200 kilometrov oddaljeni univerzi.  Da se dogaja nekaj čudnega je začutil že ob prihodu v študentski kampus – številni študentje so ga pozdravljali in mladeniču ni bilo jasno, zakaj so vsi tako prijazni, oziroma zakaj je se do njega vedejo, kot da ga poznajo. In med tem ko je Bobby začudeno poskušal ugotoviti, zakaj ga vsi kličejo Eddy, pred njim se je prikazal študent, ki je lani bil sostanovalec nekoga, ki mu je očitno bil na las podoben. Tu so stvari začele dobivati smisel in ker je Bobby vedel, da je posvojen, rešitev uganke je bila na dlani. Bobby je že nekaj ur kasneje stal pred svojim identičnim dvojčkom Eddyjem in glede na naslov dokumentarca ni težko predvideti, da se bo v zgodbo kmalu vključil še tretji brat David. Sledil je pravi medijski cirkus, v katerem sta trije identični tujci postali prava nacionalna atrakcija. Trojčke so kmalu zasuli z vabili za gostovanja v različnih tv šovih in bratje so hitro postali prave medijske zvezde. Fantje so se hitro ujeli, življenje v soju luči jim je godilo, na valu navdušenja ameriške javnosti so kmalu začeli živeti skupaj in v New Yorku celo odprli lastno restavracijo. V tem delu zgodbe me je že počasi začel utrujati senzacionalizem, s katerim so mediji in celo avtorji dokumentarca prezentirali zgodbo tre
Pengabdi Setan (2017)

Pengabdi Setan (2017)

Filmski kotiček, 12. marec 2019 ― aka Satan's Slaves Ayu Laksmi and Tara Basro in Pengabdi Setan (2017) Slo naslov: - Angleški naslov: Satan's Slaves Država: Indonezija, Južna Koreja Jezik: indonezijščina Leto: 2017 Dolžina: 107' ,  Imdb Žanri: grozljivka, misterij Režija: Joko Anwar Scenarij: Joko Anwar, Sisworo Gautama Putra Igrajo: Tara Basro, Bront Palarae, Dimas Aditya, Endy Arfian, Fachry Albar [ENG] After being mysteriously ill for almost 3 years, mother finally passes away. Dad then leaves town for a job leaving the kids all alone. Soon, the children sense that mother has come back to the house. Things get worse when the children realize that mother has returned not only to visit them but to take them with her. Ocena
Stotnica Marvel

Stotnica Marvel

MMC Gledamo, 12. marec 2019 ― Če bi verjeli spletnim teoretiziranjem subkulture "incelov" (ang. involuntary celibate, neprostovoljni celibat), bi od Stotnice Marvel pričakovali, da bo vsaj feministični manifest, bojni klic k pogromu na moške, zakamufliran v vesoljsko opereto.
še novic